KUD Dolomiti Dobrova

Osvobodi svoje srce
Osvobodi svojo glavo
Živi enostavno
Dajaj mnogo
Ne pričakuj preveč

Vroča Novica

Z veseljem vam posredujem čudovito novico, da je gledališkla skupina KUD Dolomiti Dobrova s predstavo "Črna komedija" izbrana na državno Linhartovo srečanje gledaliških skupin Slovenije - torej v sam kakovostni vrh ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije.

ISKRENE ČESTITKE!!!
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
  • KUD Dolomiti Dobrova
You are here

Premiera ČRNA KOMEDIJA

E-pošta natisni PDF

Dobrova, 16. maj 2010 - Gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrova je zadnjo aprilsko soboto, 24.04.2008, v Kulturnem domu na Dobrovi prvič uprizorila Črno komedijo angleškega dramatika Petra Shafferja.

Od prve vaje oktobra 2009, ko smo se "amaterci" Vesna Cestnik Tehovnik, Roman Černigoj, Uroš Kristan, Miha Prebil, Urša Remškar, David Tehovnik, Matevž Tehovnik in Tina Zuljan pod vodstvom režiserja Francija Končana ponovno zbrali v Gasilskem domu Brezje, pa vse do bučnega aplavza ob koncu premiere je bilo potrebnih več kot 40 vaj ter neštete ure samostojnega učenja in priprav na vaje. Naša srečanja dvakrat do trikrat tedensko, ki so bila delavna, vzgojno-izobraževalna, ustvarjalna, sprostitvena in zabavna, so nas povezala v odlično ekipo že tako dobrih prijateljev.

A to še ni vse - h končni podobi igre so pripomogli še mnogi drugi. Na vajah nas je iz zadrege reševala šepetalka Nataša Tehovnik. Sceno so po načrtih Francija Končana in Davida Tehovnika izdelali Slavko in Miha Prebil, David in Miro Tehovnik, Tina Zuljan in Uroš Kristan. Pri izbiri kostumov in maske nam je pomagala Gordana Schmidt. Da smo lahko igrali v popolni temi in soju odrskih luči, je poskrbel Robert Rupnik. Za pomoč se zahvaljujemo tudi PGD Brezje in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k našemu gledališkemu poustvarjanju.

Gledalci so bili nad premiero navdušeni. Glasen smeh med igro, aplavz ob koncu igre ter čestitke in izrazi navdušenja publike po igri smo si člani skupine prislužili z zavzetim delom in so bili največja nagrada za naš večmesečni trud. Godi pa nam tudi ocena območnega selektorja Javnega sklada za kulturno dejavnost RS, ki je sedel med občinstvom in po premieri napisal sledeče: "Tokratna interpretacija Shafferjeve Črne komedije ponuja predvsem presenetljivo dobro igralsko izvedbo. Vsekakor pa gre za polnokrvno uprizoritev, ki v povsem ljubiteljskih kontekstih dokazuje, kako pomemben je pristop h komedijski formi in kako lahko tudi komedija polno deluje z vsemi dramskimi prvinami." S to utemeljitvijo je selektor našo Črno komedijo uvrstil v izjemno močno konkurenco polprofesionalnih gledališč tekmovalnega dela regijskega izbora za 49. Linhartovo srečanje. Naš uspeh na državnem tekmovanju amaterskih skupin bo znan najkasneje jeseni, ko bodo razglasili najboljše igralce in predstave 49. Linhartovega srečanja.

Več informacij je na voljo na e-naslovu: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

Urša Remškar, FOTO: Anže Krže

 

 

DEBELA REPA

E-pošta natisni PDF

Lutkovna skupina vabi na uprizoritev lutkovne predstave Alekseja Tolstoja

DEBELA REPA

Režija : MIMI SEČNIK

 

PREMIERA - petek, 26. 03. 2010 ob 18. uri

PONOVITEV - nedelja, 28. 03. 2010 ob 11. uri

V GASILSKEM DOMU V BREZJU

 

Pomanjkanje sladkorja in želja po sladki kavici je dedka in babico spodbudila k sejanju sladkorne repe za pridelavo sladkorja.

Seme, ki sta ga posejala je vzklilo in bogato obrodilo. Zrasla je prava repa velikanka, ki bi jima skoraj prekucnila hišo. Vsi člani družine so združili moči in jo s težavo izpulili.

Vljudno vabljeni !

Več ...

Prireditev na predvečer kulturnega praznika

E-pošta natisni PDF

V nedeljo zvečer, 7.2.2010, so člani KUD-a Dolomiti Dobrova pripravili proslavo v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna in na sploh kulturi našega naroda.

Prireditev se je začela z Zdravljico, ki jo je zapel mešani pevski zbor pod vodstvom Boruta Dolinarja. Slednji je nekoliko kasneje nastopil tudi z fantovskim zborom. Moški zbor, pod taktirko Albina Koširja, nam je med drugim zapel tudi Prešernovo pesem Kam. Na proslavi so sodelovali tudi učenci OŠ Dobrova. Prikazali so nam pogovor med Prešernom in njegovo ljubeznijo, Primičevo Julijo, ki snubčevim besedam zlepa ne podleže. Učenci, pod mentorstvom Tonke Bozovičar, pa so nas poučili, kdo in zakaj bi lahko dal starše kar naprodaj. Kulturni večer pa ni bil namenjen samo našemu največjemu pesniku. Barbara Petrovčič nam je zanosno zrecitirala Gregorčičevo znamenito pesem Soči. »Goriški slavček«, kot radi rečemo Simonu Gregorčiču, je s svojimi pesmimi postavil simbol narodne zavesti in pripadnosti predvsem med Primorci. Za plesni vložek je poskrbela plesna skupina iz društva Panorama. Zaključek proslave je popestril ansambel Dolomiti, ki je svoje igranje nadaljeval še po koncu prireditve, ko je ob pijači in jedači sledilo neformalno srečanje nastopajočih in obiskovalcev.

Dogodka se je udeležilo lepo število ljudi, kar samo kaže na to,da jim ni vseeno, kar se godi z našo slovensko kulturo. Za konec pa naj citiram besede povezovalca večera, Davida Tehovnika:  » Ko narod izgubi svojo kulturo, izgubi svoj jezik, državo in nenazadnje izgubi samega sebe. Zato podpirajmo in delajmo kulturo še naprej!«

 

Napisala: Nataša Tehovnik

Režiser Franci Končan je prejel zlati znak za zasluge za Avstrijo

E-pošta natisni PDF

Dobrova - Avstrijski veleposlanik Erwin Kubesch je v petek, 15. januarja 2010 v svoji rezidenci režiserju Franciju Končanu izročil zlati znak za zasluge za Republiko Avstrijo na področju odrske umetnosti in za več desetletij dolgo sodelovanje z mladinskimi gledališčniki na južnem Koroškem.

Več ...

Emil Adamič

E-pošta natisni PDF

Emil Adamič, slovenski skladatelj, dirigent, publicist in kritik, * 25. december 1877, Dobrova pri Ljubljani (na sliki), † 6. december 1936, Ljubljana.

Adamič je izjemno plodovit skladatelj, avtor več kot 1000 glasbenih del, večinoma zborovskih. Med leti 1915 in 1920 je bil vojni ujetnik v Taškentu, kasneje gimnazijski učitelj glasbe v Ljubljani. Njegova glasba stilno prehaja od romantike in neoromantike k impresionizmu in celo ekspresionizmu. Njegovo obširno biografijo z družinskim rodovnikom je napisal skladatelj Lucijan Marija Škerja.

 

 

 

 

Stran 1 od 2

Joomlart