Moja mala hčerka je dopolnila natanko 5 let in za rojstni dan dobila nove rolerje. Tudi sama sem že od malega znala rolat, zato sem želela, da se tega nauči tudi moja hči. Hčerka je bila zelo vesela darila, dokler jih ni obula. To pa zato, ker je bila prestrašena, ker enostavno ni vedela, kaj naj naredi. Mislila je, da takoj, ko bo prestavila nogo, da bo padla. Tako sva potrebovali kar nekaj časa, da je premagala strah.
Ko je premagala strah, pa sva se končno lahko začeli učiti. Šlo je zelo počasi, ravno zaradi pazljivosti in strahu. Ona je bila vedno takšna. Vedno se je prestrašila novih stvari, ko pa jih je osvojila, je bila srečna. Isto je bilo z rolerji. Učili sva se vsak dan. Šli sva zelo počasi, tako da je tudi napredovala zelo počasi. Nisem si želela, da bi se prestrašila tako močno, da ne bi želela več na rolerje.
Potem pa je prišel čas, ko sem ji v očeh videla, da je postala bolj sproščena in da je zaupala vase. Tako se danes sproščeno voziva skupaj in uživava v novih poteh. Sedaj vam lahko povem, da se vozi boljše od mene.
Včasih naši otroci potrebujejo čas in podporo. Nikar ne prehitevajte časa, pustite jim, da se privadijo. Kajti če nekaj doživijo prehitro, se lahko prestrašijo. Tako sva midve s hčerko napredovali zelo počasi in tako je danes sigurna vase. Ko se vozi, točno ve, koliko je sposobna in v sami vožnji tudi uživa, ker je prepričana, da vožnjo z rolerji obvlada. Jaz pa sem srečna, da se na ta način druživa in imava lepo. Trenutki s hčerko so lahko nepozabni tudi pri vožnji z rolerji.