Mesec julij. Zunaj lepo toplo, skoraj vroče vreme, brez oblačka na nebu. Sama, modrina kamor ti seže oko.
Zgodaj zjutraj se odpravimo na pot v domači kraj. Povabljeni smo na praznovanje rojstnega dne. Svak praznuje okroglo obletnico rojstva. Na rojstnodnevnem vabilu je pisalo, da zraven dobre volje prinesemo seboj še kopalke in vsak svojo veliko brisačo.
Zanimivo. Le kaj je svak Domen spet pripravil. Kakšno presenečenje za nas povabljence. Pa sem takoj poklical sestro, da mi odkrije skrivnost. Nerada mi je zaupala, da nas pričakujejo postavljeni trije montažni bazeni. Obljubit sem ji moral, da nikomur ne izdam skrivnosti. Sem doma povedal kaj je Domen pripravil, vsi smo bili veseli. Bazeni nam bodo nudili prepotrebno ohladitev v tej vročini. Temperatura je za danes napovedana rekordna, kar tam blizu petintrideset stopinj bodo pokazali termometri. Bo kar držalo. Že zdaj zjutraj ko smo okrog sedme ure štartali iz obale je termometer v avtomobilu kazal šestindvajset stopinj. Sama pot je potekala brez posebnosti, prav nobene gneče na avtocesti, razen tovornjakov, ki vedno zasedejo desni prometni pas. Malo pred deseto uro dopoldan prispemo na cilj. Množica napihnjenih balonov nam povedo, da smo prišli na pravi naslov. Avtomobil parkiram v senco dreves.
Izza ograje se sliši vreščanje in kriki ter čofotanje po vodi. Zvoki kot, da smo na kakšnem kopališču. Pogledam čez ograjo, otročki če veselo čofotajo po bazenu in se špricajo z vodo. Domen je bil vedno ponosen na svojo zelenico okrog hiše in vedno nejevoljen, če smo preveč teptali travnato rušo, zdaj pa so na zelenici postavljeni med seboj povezani trije montažni bazeni.
Pa še majhen tobogan za ta male kopalce. Voščimo Domnu za rojstni dan in že v kopalkah in vodno pištolo v rokah drvim na trato pred hišo kjer so postavljeni bazeni. In čof, sem že med otročki na sredini bazena.