Priznam, da sam nisem bil nikoli tip človeka, ki bi nosil nakit. Nekako se mi je zdelo, da je to nekaj samo za ženske. Da bi kaj takšnega nosil jaz, se mi ni zdelo niti malo smiselno. Edino reč, ki sem jo nosil, je bila ročna ura, vendar se mi to ni nikoli zdelo, da ravno spada pod nakit, saj je dejansko nekaj funkcionalnega. A z časom pa se je tudi to spremenilo.
Vse se je začelo s tem, ko mi je punca za rojstni dan kupila neko zapestnico. Takrat priznam, da nisem bil čisto prepričan, če jo bom sploh nosil. Zdelo se mi je, da to pač ni zame. A vseeno me je pri tem nakitu nekaj navdušilo. Ni bil kičast, kar me je pri nakitu vedno najbolj motilo. Zapestnica je bila srebrna, tako da ni bila tako vpadljiva. Zaradi tega sem si rekel, da si jo bom pač nadel na roko in bom videl, če mi odgovarja.
Že po nekaj dneh, kar sem nosil ta nakit, pa moram reči, da mi je postala zapestnica zelo všeč. Res se mi je zdelo, da je lepo popestrila moj stil in videz. Zaradi tega sem jo nosil praktično povsod, kamor sem se odpravil, saj mi je bila zelo všeč. S tem pa se je nekako tudi začela moja pot v nakit. Začel sem si tudi sam kupovati kakšne kose nakita. Tej zapestnici je namreč hitro sledil tudi prstan. Kupil sem si takšen prstan, ki je bil spet srebrn, ter nekoliko večji. Zato je res šlo za moški prstan, ter mi je tudi ta postal precej všeč.
Sedaj imam doma pravo majhno kolekcijo nakita, ter vedno, ko se za kam pripravljam, uporabim kakšen kos iz te kolekcije in na ta način malo dodam k svojem izgledu. Nikoli si nisem mislil, da bom nekoč res nosil toliko nakita.